Diplomantka Fakultete za management Andreja Boštjančič je v svoji magistrski nalogi z naslovom Vpliv sproščanja na ustvarjalnost posameznika, ki je nastala pod mentorstvom prof. dr. Boruta Likarja, ugotovila, da smeh spodbudi vse dimenzije ustvarjalnosti in prinaša več drugih pozitivnih učinkov. Ti so osnova ustvarjalnega in inovativnega dela v organizaciji. Ugotovitve naloge so podkrepljene z eksperimentom, kar je pri magistrskih nalogah redko. V okviru magistrske naloge je avtorica razvila unikatno metodologijo spremljanja rezultatov. Gre namreč za področje, ki je tudi v mednarodnem prostoru precejšnja novost.

Na podlagi teh ugotovitev je nastal spodnji zapis. Vabljeni k branju!

"Ho ho ha ha ha je pet magičnih zlogov, ki skupaj s smehom pospeši našo ustvarjalnost. Humor in smeh sta odlični orodji za sproščanje, ki pozitivno vplivata na človekovo psihično in fizično zdravje. V naše življenje prinašata veselje, igrivost in energijo, ki pozitivno vplivajo ne le na naše počutje, ampak tudi na procese ustvarjalnega mišljenja.

Čeprav vemo, da smeh koristi našemu telesu in umu, se še vedno premalo smejimo, saj se povprečen človek (za)smeji le 5–15 krat na dan, medtem ko se otroci dnevno zasmejijo kar 400 krat. Da bi se več smejali in našemu telesu ter umu povrnili otroško igrivost, veselje in energijo, ki so pomembni za naše ustvarjalno delovanje, lahko izvajamo vadbo jogo smeha. To je vadba, kjer se prepletata smeh in joga vadba. Gre za zavestno smejanje, ki ga spodbudimo s ploskanjem in govorjenem zlogov ho ho ha ha ha, dodatno pa vključimo še ples, igro, petje in dihalne vaje.  S tem načinom vadbe v sebi spodbudimo naravno otroško igrivost in veselje do življenja, ki smo ga izgubili z leti zaradi odraščanja, vpliva okolja in družbe. 

V Sloveniji vadba joga smeha pridobiva svojo razpoznavnost predvsem v zdravstvu, kjer so izvedli nekatere raziskave o vplivu joge smeha na zdravje ljudi. Najbolj odmevna je raziskava o proučevanju vpliva joge smeha na nivo krvnega sladkorja pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2, ki so jo izvedli na Mednarodnem inštitutu za smeh v sodelovanju z Univerzitetnim kliničnim centrom Maribor. Z raziskavo so dokazali, da je joga smeha učinkovita preventivna in dopolnilna terapija pri zniževanju glukoze v krvi pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2. Izkazalo se je, da so udeleženci v skupini, ki ni izvajala joge smeha ,imeli višjo vrednost glukoze v krvi kot pa tisti, ki so izvajali vaje joge smeha. Ta raziskava je privedla do tega, da so jogo smeha začeli uvajati v javno zdravstvo. Od leta 2014 lahko bolniki med dializo na oddelku za dializo Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani opravljajo vadbo joge smeha. Tako smo v Sloveniji postali druga svetovna ustanova in prva evropska klinična ustanova, ki izvaja jogo smeha med dializo.

Nedavna pionirska raziskava, ki je proučevala vpliv joge smeha na ustvarjalnost, pa je pokazala, da joga smeha pripomore k večji ustvarjalnosti posameznika. Raziskava, ki smo jo izvedli v okviru magistrske naloge na Fakulteti za management, je dokazala tudi uporabnost omenjene tehnike sproščanja pri spodbujanju ustvarjalnega razmišljanja, ki ni pomembno le za posameznika, ampak tudi za inovativno usmerjene organizacije.

Raziskava je potekala s pomočjo eksperimenta. V njej je sodelovalo petdeset udeležencev. Vsi so reševali nalogo divergentnega razmišljanja: »Za kaj vse lahko uporabimo sponko za papir?« in izpolnili anketni vprašalnik. Čas reševanja naloge je bil omejen na dve minuti. Eksperimentalna skupina se je pred reševanjem navedene naloge udeležila 45-minutne vadbe joge smeha, medtem ko se kontrolna skupina joge smeha ni udeležila, ampak je le rešila dodeljeno nalogo.

Na podlagi rešitev (idej), ki smo jih prejeli od udeležencev, smo lahko začeli postopek določanja ustvarjalnosti. Pri tem smo si pomagali s tremi dimenzijami ustvarjalnosti, ki jih je uvedel Torrance (testi ustvarjalnega razmišljanja): fluentnost (število idej), fleksibilnost (število oblikovanih kategorij idej) in originalnost (izvirnost).

Pri reševanju podobne naloge divergentnega razmišljanja v dveh minutah posameznik v Sloveniji povprečno ustvari 4,5 ideje. Če primerjamo povprečno število idej med skupinama, je bila eksperimentalna skupina boljša od kontrolne, saj je posameznik povprečno prispeval 6,5 ideje, medtem ko so posamezniki v kontrolni skupini povprečno prispevali 4,4 ideje. Pri dimenziji fleksibilnost je posameznik iz skupine, ki je opravljala jogo smeha, oblikoval v povprečju 4,9 kategorij, iz kontrolne skupine pa le 3,4. Eksperimentalna skupina je bila tudi pri dimenziji izvirnost boljša od kontrolne skupine, saj je dosegla povprečno oceno izvirnosti 2,5, medtem ko je ta v kontrolni skupini znašala 2,0. Razlike so torej kar 40-odstotne!

Poleg naloge divergentnega razmišljanja so udeleženci reševali anketni vprašalnik, s katerim smo tudi preverili vpliv joge smeha na počutje in ustvarjalnost udeležencev. Analiza vprašalnika je pokazala, da so se udeležencem, ki so izvajali jogo smeha, povečale domišljija, samozavest, pozitivna energija in želja po timskem delu. Zmanjšal pa se jim je strah kot eden ključnih zaviralnih dejavnikov ustvarjalnosti pred izražanjem idej, tudi najbolj nenavadnih.

Rezultati izvedene pilotne študije imajo tudi praktično uporabnost za organizacije oziroma za podjetja, ki želijo stopnjevati svojo ustvarjalnost. Zavedamo se, da hitro vrteči se svet podjetjem narekuje, da iz dneva v dan stopnjujejo svojo inovativnost v izdelkih in storitvah. Nerealno je pričakovati, da bodo zaposleni bolj ustvarjalni, ko spijejo dve kavi, zavihajo rokave svoje srajce in se pod vsakovrstnimi pritiski lotijo dela. Zato je zelo pomembno, da podjetja na ustrezen način spodbujajo ustvarjalnost posameznika, saj le-ta s svojimi idejami predstavlja organizaciji potencial za boljšo inovativnost.

Ključ, da povečamo ustvarjalnost zaposlenih, je ravno v sproščanju. Tu pride v poštev spodbujanje z različnimi tehnikami sproščanja (joga, športne aktivnosti ipd.) kot tudi spodbujanje s humorjem in smehom. Vendar se vadba joge smeha, ki vključuje vaje joge in humorja ter smeha, kaže kot ena preskušeno učinkovitih tehnik pri povečanju sproščenosti posameznika in tima v organizaciji.  Z izvedbo joge smeha v podjetju se bo zaposlenim zmanjšal strah pred izražanjem tudi najbolj nenavadnih in drznih idej, dosegli bodo boljši pretok energije in obvladovanja napetosti, povečali motivacijo, medsebojno sodelovanje, zaupanje, veselje in pozitivnost ter izboljšali psihično in fizično počutje hkrati pa se ustvari ustvarjalno, sproščeno in pozitivno vzdušje, s katerim krepimo inovacijsko kulturo in klimo podjetja, ki je pomemben korak k uspešnemu inoviranju.

Avtorji prispevka: Andreja Boštjančič mag., prof.dr. Borut Likar, prof. dr. Jože Benčina