Najpomembnejše je o pojavu bossinga čim več govoriti in poiskati pomoč pri zaupanja vredni osebi v organizaciji ali zunaj nje, so ugotovili udeleženci delavnice o bossingu, ki je v ponedeljek, 10. oktobra 2016, na pobudo učiteljice Nataše Vrčon Tratar s Srednje ekonomske šole Koper potekala na Fakulteti za management. Delavnico je vodila dr. Ana Arzenšek, docentka za področje psihologije na Fakulteti za management.
Srednja ekonomska šola Koper je v okviru programa Erasmus+ KA2 vključena v projekt Ready for our lives. Projekt je usmerjen v razvoj podjetniških, komunikacijskih in drugih spretnosti pri dijakih in jih tako bolje pripraviti na vstop na mednarodni trg dela. V projektu sodelujejo s šolami iz Češke, Italije, Latvije, Litve, Portugalske in Turčije. V vseh sodelujočih državah so ali še bodo potekala organizirana projektna srečanja, na katerih udeleženci izmenjavajo izkušnje in sodelujejo v raznovrstnih delavnicah.
Osrednje teme projekta so: brezposelnost, kako napisati prošnjo za delo in življenjepis, razgovor za delo, kako ustanoviti podjetje in napisati poslovni načrt, predstavitev podjetja, marketing, odnosi v podjetju in drugi vidiki podjetništva. Na projektnih srečanjih se izvajajo raznovrstne delavnice v zvezi z vprašanji enakih možnosti pri zaposlovanju glede na spol, starost, narodnost, status priseljenca, invalida … Učijo se tudi, kako biti dober vodja, raziskujejo problem mobbinga v službi ipd.
V tem tednu poteka projektno srečanje na Srednji ekonomski šoli Koper. Poleg njihovih dijakov se ga udeležuje še 22 dijakov iz šestih sodelujočih držav. Zanje smo na pobudo učiteljice Nataše Vrčon Tratar na Fakulteti za management pripravili delavnico o bossingu.
Gostujoče dijake je uvodoma pozdravila prodekanja za izobraževanje – 1. stopnja doc. dr. Elizabeta Zirnstein. Nato pa je doc. dr. Ana Arzenšek izvedla z njimi delavnico.
Delavnice o bossingu se je udeležilo približno 40 dijakov in osem njihovih učiteljev. Z dijaki smo razmišljali o glavnih dilemah bossinga: kako na delovnem mestu prepoznamo bossing in katere oblike bossinga obstajajo, kdo so povročitelji bossinga, kakšne so njihove osebne značilnosti ter zakaj izvajajo bossing. Obenem so dijaki razmišljali tudi o tem, kaj je značilno za žrtve bossinga in kako se počutijo ob tem, ko njihov vodja izvaja psihično nasilje. Med skupinsko vajo so dijaki tudi na lastni koži preizkusili, kako je biti v koži povzročitelja bossinga in njegove žrtve.
Nazadnje so dijaki iskali rešitve, kaj storiti ob pojavu bossinga, ter načine, kako bossing v organizaciji preprečiti. Ugotovili so, da je najpomembnejše o pojavu bossinga čim več govoriti ter poiskati pomoč pri zaupanja vredni osebi v organizaciji ali zunaj nje. Obenem so poudarili pomembnost postavljanja osebnih meja ter jasne komunikacije, s katero žrtve bossinga ali njihovi zaupniki povzročitelju bossinga jasno sporočijo, da tovrstna vedenja niso primerna. Dijaki so skozi interaktivno delo predlagali več koristnih predlogov.
O projektu si lahko več preberete na tej povezavi.
Delavnica o bossingu
