Ob svetovnem dnevu okolja je bila na UP Fakulteti za management v okviru magistrskega študijskega programa druge stopnje Management trajnostnega razvoja organizirana okrogla miza z naslovom Izzivi trajnostne prehranske verige in vloga opraševalcev. Svetovni program Združenih narodov za hrano (WFP) opozarja, da bi lahko ruski napad na Ukrajino ogrozil svetovne zaloge hrane. Pri tem jih posebej skrbijo države Bližnjega vzhoda in Azije, saj so te v največji meri odvisne od preskrbe z osnovnimi žiti, ki najrevnejšemu prebivalstvu zagotavljajo večino prehrane. Po teh ocenah se lahko predvideva, da pomanjkanje hrane, kot morebitna posledica vojne v Ukrajini, vsaj neposredno ne grozi Evropi. Vendar pa je to le ena plat medalje.
Zaradi klimatskih sprememb se pomembno spreminjajo pogoji kmetovanja v Evropi in zaradi neustreznega poseganja v naravo grozi izumrtje četrtini čmrljev ter obenem upadajo tudi druge populacije žuželk. V Sloveniji so posebej ogrožene čebele. Ob dejstvu, da 75% najpomembnejših kmetijskih rastlin morajo oprašiti žuželke, se lahko vprašamo kakšna je resnična prihodnost oskrbe s hrano v Evropi.
Udeleženci okrogle mize so bili prof. dr. Klemen Kavčič, predavatelj na UP FM; prof. dr. Štefan Bojnec, redni profesor za ekonomijo in predstojnik katedre za ekonomijo na UP FM in dr. Trajče Nikoloski, strokovnjak na področju vrtnarstva in čebelarstva. Okroglo mizo je moderiral prof. dr. Roberto Biloslavo – programski direktor magistrskega študijskega programa Management trajnostnega razvoja.
Na fotografiji od leve proti desni: prof. dr. Roberto Biloslavo, prof. dr. Štefan Bojnec, dr. Trajče Nikoloski, prof. dr. Klemen Kavčič.
Prof. dr. Štefan Bojnec meni, da se bo proizvodnja kmetijskih pridelkov povečala v določenih državah kot npr. v ZDA, Franciji in Nemčiji, da nadomesti izpad žitaric iz Ukrajine in deloma Rusije. Prof. dr. Bojnec je pregledal analizo gibanja cen pšenice za zadnjih 250 let; od leta 1775 do 1850 so cene naraščale, ker ni bilo bistvenih tehnoloških sprememb, v kasnejšem obdobju pa so cene padale, pri čemer pa je prihajalo do nihanj zaradi vojn. Ko je bila vojna, so cene vedno naraščale in to je vidno skozi zgodovino. Pri tem ne gre za dolgoročno rast, gre za časovno zamejeno situacijo, ko je povpraševanje dokaj neelastično. Načeloma se bodo cene v roku enega leta znižale, v kolikor se bo vojna v Ukrajini končala v prihodnjih mesecih. V tem času pa bodo države EU poskušale z določenimi investicijami spodbuditi proizvodnjo in tako povečati lastno samooskrbo. Težava Slovenije pri tem je, da ima primerjalno gledano malo kmetijskih površin oz. so te razdrobljene in ne omogočajo ekonomije obsega, kot jo lahko dosegajo nekatere druge članice EU. Dr. Bojnec zato predlaga, da bi kmetijsko politiko usmerili predvsem v zagotavljanje dostopa slovenskim pridelovalcev do mednarodnih trgovskih nabavnih verig in pa k večjemu povezovanju samih kmetijskih pridelovalcev. Sicer pa morebitno pomanjkanje hrane v Sloveniji ni realno. Bodo pa posledice vojne zagotovo občutile revnejše države Afrike in Azije, ki so do sedaj, zaradi nižjih cen, kupovale žito in druge kmetijske pridelke v Ukrajini.
Dr. Nikoloski pa se je dotaknil problematike divjih opraševalcev, katerih pomen v Sloveniji se vse premalo poudarja, predvsem na račun kranjske čebele, ki ima status slovenskega simbola. Opraševalci imajo ključno vlogo pri razmnoževanju rastlin in v kolikor bi prišlo do zmanjševanja njihovega števila bi vodilo tudi k zmanjševanju števila rastlinskih vrst. Zanimiv je podatek, da je tretjina svetovne pridelave hrane odvisna od čebel, namreč največji doprinos čebel in drugih opraševalcev je opraševanje treh četrtin vseh rastlin, s katerimi se proizvede 90 % svetovne hrane. V Sloveniji se je število medosnih čebel v zadnjih letih povečalo in imamo največjo gostoto čebel na kvadratni kilometer. Čeprav so čebele nepogrešljive tako v zdravi prehrani (med) kot tudi v zdravstvu (propolis, čebelji vosek), pa je tolikšno število čebel problematično z več vidikov. Ravno velika gostota medonosnih čebel je eden od dejavnikov, ki te čebele ogroža, saj povečuje možnost prenosa bolezni in tekmovanje za omejene naravne vire. Ob tem pa ta velika gostota medonosnih čebel ogroža tudi divje opraševalce in s tem naravi bolj škodi kot koristi. Tuje raziskave namreč kažejo, da je na območjih z veliko gostoto medonosnih čebel manj divjih opraševalcev. Kjer je medonosnih čebel veliko, divji opraševalci obiskujejo druge rastline in pobirajo ostanke. Vse to kaže, da je potrebno v Sloveniji še naprej podpirati aktivnosti čebelarjev, vendar se pri tem zavedati kakšen je vpliv čebel na naravno ravnovesje in poskrbeti tudi za zaščito drugih divjih opraševalcev. To še posebej velja pri uporabi različnih pesticidov in skrbi za zaščito njihovega naravnega okolja.
Kot meni Ban Ki Moon, južnokorejski diplomat in osmi generalni sekretar OZN je »Odprava lakote odgovornost vseh nas.« Za zagotavljanje človeškega razvoja in dobrega počutja je potrebno vedno več hrane, ki je raznolika, kakovostna in predvsem tudi uravnotežena. Na koncu je dr. Biloslavo zaključil, da je ta cilj možno doseči le, če bo človek obvladal svoj pohlep in se bolje zavedal, da je kakovost njegovega življenja na planetu Zemlja v največji meri odvisna od njega samega in njegovega vedenja.
Okrogla miza MTR
