Evropska komisija že od leta 2013 z akcijskim načrtom Odpiranje izobraževanja spodbuja inovacije in digitalne spretnosti v šolah in na univerzah. Načrt spodbuja prosto širjenje učnih vsebin, predvsem tistih, ki so bile financirane iz javnih virov. Poleg tega se na področju visokega šolstva dogajajo spremembe, ki so posledica širjenja množičnega odprtega spletnega izobraževanja (angl. Massive Open Online Courses), ki prihaja iz Združenih držav Amerike.
Množični tečaji, ki potekajo prek spleta in jih prek različnih platform ponujajo svetovno uveljavljena ustanove, kot so Harvard, Stanford ali MIT inštitut, združujejo tisoče študentov z vsega sveta. Tako skladno z akcijskim načrtom evropsko komisije in pod vplivom trendov, ki prihajajo iz ZDA, v okviru inštituta za študij perspektivnih tehnologij, ki deluje pri Evropski komisiji (Joint Research Centre, Institut for Prospective Technology Studies – JRC-IPTS), ki ima sedež v Sevilji (Španija), poteka projekt Opening Up Higher Education in the EU. V okviru projekta inštitut načrtuje tri delavnice z različnimi deležniki na področju množičnega izobraževanja – s strokovnjaki, ki že imajo izkušnje s tovrstnim izobraževanjem, odločevalci univerz in predstavniki resornih ministrstev za visoko šolstvo držav Evropske unije. Namen delavnic je vrednotenje smernic za pripravo strategij odpiranja visokošolskega izobraževanja, ki nastajajo v okviru projekta. Na prvi delavnici je inštitut združil strokovnjake s področja odprtega izobraževanja, na drugi delavnici pa vse, ki so v odločevalski vlogi ali se ukvarjajo z razvojem e-izobraževanja na evropskih univerzah.
Druga delavnica je bila organizirana konec novembra v Sevilji. Delavnice z naslovom Validation workshop on framework on openness for higher education institutions so se udeležili predstavniki 20 držav: Slovenije, Hrvaške, Češke, Slovaške, Poljske, Latvije, Litve, Avstrije, Italije, Bolgarije, Grčije, Cipra, Velike Britanije, Irske, Škotske, Nizozemske, Belgije, Finske, Madžarske in Španije. V vlogi odločevalcev so posamezne države zastopali predvsem rektorji in prorektorji univerz ter dekani posameznih visokošolskih zavodov ali strokovnjaki s področja e-izobraževanja. Iz Slovenije so se delavnice udeležili dekanja Poslovno-tehniške fakultete Univerze v Novi Gorici dr. Tanja Urbančič, prorektor Univerze v Ljubljani dr. Goran Turk in predstavnica Univerze na Primorskem dr. Viktorija Florjančič s Fakultete za management. Množična udeležba slovenskih predstavnikov kaže na odločenost slovenskega visokega šolstva o nujnosti odpiranja izobraževanja na vseh ravneh, kar se v Sloveniji udejanja prek pobude Opening Up Slovenia, kjer aktivno sodeluje tudi Univerza na Primorskem.
Na delavnici so predstavniki univerz veliko časa namenili diskusiji o tem, kaj sploh je odprto izobraževanje. Kot je bilo pričakovati, so bila mnenja udeležencev različna. Nekateri odprtost izobraževanja povezujejo z brezplačnostjo, drugi pa odprtost povezujejo z dostopnostjo izobraževanja. Odprtost nekateri tako povezujejo z dostopnostjo za gibalno ovirane študente, drugi z odstranitvijo vstopnih pogojev za vključitev v izobraževanje. Slednje je povezano s filozofijo odprtosti, ki velja na nekaterih obstoječih odprtih univerzah. Ne glede na opredelitev odprtosti pa so udeleženci izrazili podporo odpiranju visokega šolstva, ki po mnenje predstavnice Univerze na Primorskem ne more mimo odpiranja raziskovalne dejavnosti in odpiranja rezultatov raziskovalnega dela. Predstavniki evropskih univerz so postavili vprašanje poslovnega modela odprtega izobraževanja, ki bo odprtost obravnaval tudi s poslovnega vidika, saj se mnoge univerze srečujejo s finančnimi težavami. Razvoj brezplačnih, prosto dostopnih vsebin naj se tako finančno podpre s projekti Evropske unije.
Diskusija o odprtosti visokošolskega izobraževanja bo potekala še s predstavniki ministrstev posameznih držav, kar je predvideno v letu 2016, na tretji delavnici.
Seveda pa bo o odprtem izobraževanju še veliko govora v prihodnje, tudi na prihajajoči mednarodni konferenci MIC 2016, ki bo v začetku junija v Pulju.
Zapis: dr. Viktorija Florjančič
Foto: JRC-IPTS