V okviru 3. družabnega pogovornega večera doktorskih študentov in mladih v znanosti, ki ga enkrat na mesec organizira Društvo mladih raziskovalcev Slovenije, je bila gostja tudi viš. pred. mag. Katarina Krapež s Fakultete za management, ki je predstavila svoje raziskovalno delo s področja prava. Predavala je o zagotavljanju kakovosti v znanosti, in sicer na primeru prosto dostopnih znanstvenih revij.
Razvoj novih tehnologij je vzbudil upanje, da bodo rezultati znanstvenih raziskav v digitalni dobi enostavneje in ceneje dostopni. A v procesu prilagoditve zakonodaje za digitalno okolje je bil utrjen zlasti položaj imetnikov pravic (založnikov revij). Posledično so se v zadnjem dvajsetletju cene naročnin na znanstvene revije bistveno povišale, celo do te mere, da danes knjižnice zmanjšujejo obseg dostopnega gradiva. Kot odgovor na konvencionalne znanstvene založniške sisteme, katerih poslovni model ni naravnan v korist avtorja v znanosti, se je razvil odprti model dostopa do znanstvene periodike. Plačilo založniške obdelave članka se v tem modelu zaračuna avtorju, dostop do članka pa je za uporabnike brezplačen. Ta model so nekateri založniki izkoristili, in sicer tako, da so omogočili objavo večjega števila nekakovostnih člankov z namenom, da zaslužijo s pristojbinami. Pojav plenilskih založnikov je sprožil vrsto pomislekov o kakovosti člankov v revijah z odprtim dostopom. V raziskavi, v kateri je sodelovalo 258 urednikov konvencionalnih (zaprtih), odprtih in hibridnih znanstvenih revij iz 42 držav, so proučevali, do kolikšne mere so ti pomisleki utemeljeni. Rezultati raziskave podajajo poglobljen vpogled v sodobne načine zagotavljanja in evalvacije kakovosti v znanstvenih revijah.