Dekanja UP FM, prof. dr. Tatjana Horvat je 12. decembra 2024, gostila prof. dr. Snežano Živković, prof. dr. Slobodana Milutinovića in doc. dr. Tamaro Radjenović iz Fakultete za varstvo pri delu, Univerze v Nišu. Srečanje je uskladil prof. dr. Mirko Markič v okviru projekta Raziskovanje prakse varnosti in zdravja pri delu v Sloveniji in Srbiji: Krepitev varnosti in zdravja pri delu v organizacijah in izboljšanje dobrega počutja zaposlenih.

Namen projekta je združiti nadnacionalno znanstveno znanje in veščine pod skupno tematiko managementa najboljših praks na področju zdravja in varnosti pri delu ter dobrega počutja. Pomen projekta je v povezovanju dosedanjih raziskovalnih pobud v Sloveniji in Srbiji na področju zdravja in varnosti pri delu ter dobrega počutja delavcev. Raziskave in prakse, ki so bile doslej razvite v obeh državah, imajo različna ozadja in usmeritve, kar je spodbujeno z gospodarskimi in družbenimi razmerami v obeh državah. Glavni namen predlaganega projekta je oceniti in obvladovati najboljše prakse na področju zdravja in varnosti pri delu ter dobrega počutja v Sloveniji in v Srbiji. Da bi se odzvali na namere projekta, so bili določeni naslednji znanstveno-raziskovalni cilji:

1. Cilj: Opraviti primerjalno analizo trenutne prakse zdravja in varnosti pri delu ter dobrega počutja v Sloveniji in v Srbiji s pregledom strokovne literature in študije primerov,
2. Cilj: Izvesti terensko raziskavo v Sloveniji in v Srbija glede kulture zdravja in varnosti pri delu ter dobrega počutja v izbranih gospodarskih družbah,
3. Cilj: Opraviti primerjalno analizo pridobljenih informacij in predlagati okvir za izboljšanje managementa zdravja in varnosti pri delu ter dobrega počutja v podjetjih in drugih ustanovah.

Zdravje in varnost pri delu (OHS) predstavljata ključni vidik dostojnega dela, kar je prepoznano v Agendi ZN za trajnostni razvoj 2030 (SDG 8 – Dostojno delo in gospodarska rast), še posebej pa je določeno v cilju 8.8: »Zaščiti pravice delavcev in spodbujati zdravo in varno delovno okolje za vse delavce, vključno z delavci migranti, zlasti migrantkami, in tistimi, ki imajo negotovo zaposlitev« (https://www.un.org/sustainabledevelopment/economic-growth/). Ker je Slovenija članica EU, Srbija pa je predana pristopnemu procesu EU, imajo v ZZD pomembno vlogo tudi pravni dokumenti EU. Direktiva Sveta (89/391/EGS) (https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/ALL/?uri=celex%3A31989L0391 ) uvaja ukrepe za spodbujanje izboljšav zdravja in varnosti ter dobrega počutja delavcev na delu. Da bi zagotovili varno in zdravo delovno okolje za delavce v EU, je Evropska komisija leta 2014 predlagala strateški okvir za zdravje in varnost pri delu 2014–2020, ki ga je leta 2021 posodobila za obdobje 2021–2027, za obravnavo zdravja in varnosti pri delu v spreminjajočem se svetu dela.