Kako malo je potrebno, pa smo študenti povsem zadovoljni? Profesor je v začetku predavanja omenil nastop gostje v drugem delu našega srečanja. V pričakovanjih smo včeraj, 14. 2. 2016, na drugem predavanju predmeta Podjetniški projekt dodiplomskega študija Fakultete za management v Škofja Loki pozdravili magistrico Nino Mršnik, soustanoviteljico nam neznanega podjetja Kobeiagi Kilims. Simpatična govornica nas je z začetkom pripovedovanja svoje zgodbe takoj pridobila na svojo stran. Nino Mršnik je študij industrijske oblikovalke vodil v tujino, kjer je spoznala zdaj že dolgoletno prijateljico Ivano Blaž, ki prihaja iz Bosne in je soustanoviteljica njunega podjetja. Po bivanju in študiju v tujini sta se obe vrnili nazaj v Slovenijo, s skupno ljubeznijo do lepo oblikovanih objektov in tako se je njuna zgodba tudi začela. 

Čilim kot njun glavni produkt je Nina predstavila z iskrico v očeh. Za vse, ki ste začudeno pogledali, tako kot mi na predstavitvi, pa te besede ... Čilimarstvo je stara bosanska obrt ročnega tkanja preprog, tipičnih vzorcev, narejenih iz 100-odstotne volne. Po besedah gostje iz prakse je uporaba preprog raznolika, primerna tudi samo kot dekoracija na steni. Med raziskovanjem ju je podatek, da uporaba čilimov med mladimi upada, saj naj bi jih asociiral na babice, spodbudil h kreativnosti. Tradicionalne vzorce sta zamenjali za nove, sveže, moderne vzorce, ki so primerni za vse populacije in popestrijo vsak prostor, ne glede na njegov notranji dizajn.  Kupcem sta želeli ponuditi produkt, ki traja dlje, je večen, hkrati pa ga lahko predaš generacijam naprej. To naj bi obudilo obrt in ji dalo nov pomen. 

Od ideje do prvih korakov

Idejo v glavi sta prenesli na papir oziroma bolj natančno na računalnik. Pripravili sta kratko predstavitev za svoje prijatelje, predvsem ju je zanimalo, kakšna se jim zdi njuna ideja. Zaslediti je bilo podatek, da veliko ovčje volne kmetje vržejo stran. Tukaj se je pojavilo vprašanje, zakaj ne bi te volne odkupili? S tem bi prišli do materiala, s katerim bi dale delo tkalkam, tako bi lahko zaposlile tiste ženske, ki delo nimajo, ter s produkti obudile obrt in jo prav tako približale mladim. Ta začarani krog jima je dal smisel. Nista želeli tvegati svojega denarja in želeli sta izvedeti, ali je produkt sploh zanimiv za širšo javnost, zato sta se prijavili na Kickstarter. Prva informacija, ki si jo je vredno zapomniti, je prav to delovanje v skupnosti. Obrnili sta se na ljudi, ki so že imeli izkušnjo s samim portalom in celotnim postopkom. Poudarili sta, da sta se takoj počutili sprejeti, sploh ker sta bili med redkimi ženskami, ki so se lotile tega koraka. Vsaka dodatna informacija in napotek jima je na njuni poti prišel več kot prav. Mali triki, ki pomenijo veliko, so bili pomemben del njunega uspeha. Opozorila nas je, da v fazi načrtovanja dobro razčistimo namen ter da dobro premislimo, naštudiramo, kaj točno naš produkt ali storitev sploh je. Že od samega začetka sta se zavedali, da je pomembno imeti kakovostne slike, privlačen video in oprijemljiv opis oziroma zgodbo. Med kontakti svojih prijateljev in znancev sta nabrali ekipo, ki je vse to uspela urediti. Video, ki smo si ga pogledali, definitivno pritegne pozornost. Glede ciljev prodaje sta bili po nasvetu prijateljev bolj skromni.

Postavili sta si nizek cilj ter ga presegli, to ju je postavilo na bolj vidno mesto, kar je pustilo same pozitivne učinke. Imeli sta tudi last minut odločitev okoli dodatnega produkta, ki ga tržita po nekoliki nižji ceni, to so vzglavniki, ki imajo eno stran z volno ročno tkane vzorce. Ti se prodajajo po 80 evrov. Ostali čilimi se prodajajo po ceni, ki je odvisna od velikosti, razpon je med 300 in 2200 evrov. Kljub dokaj visoki ceni za slovenski trg je kar 40 odstotkov kupcev iz naše države. Z dobičkom kampanje na Kickstarterju  v višini 12.215 ameriških dolarjev sta pokrili stroške in odprli firmo, ki ima trenutno pet zaposlenih. Dobili pa sta tudi na prepoznavnosti, saj ju omenjajo v določenih revijah in blogih, ki jih pišejo tudi tuji znani obrazi. Ker podjetnost še v veliki meri šele spoznavata, njuni koraki temeljijo na občutkih, na nasvetih in tudi samih izkušnjah. Menita, da če tudi pride čas, ko ni prodaje, to ni slab trenutek, kajti tudi tak dan je le en dan na poti h končnemu uspehu.

Lahko smo se naučili, da ni vse v implementiranju novih stvari. Bistvo je tudi to, da najdeš biser v školjki, ki ga je treba le oplemenititi, mu dati pomen in zgraditi zgodbo, v katero verjameš z vsem srcem. 

Zapis: Tamara Sefič