Doc. dr. Patricia Blatnik predava na UP Fakulteti za management na področju ekonomije in sodeluje pri različnih mednarodnih in nacionalnih projektih s področja ekonomije, zdravstva, matematike, računalništva in optimizacije procesov. Doc. dr. Patricia Blatnik je bila 3. junija 2022 gostja tedenske informativne analitične oddaje Tuttoggi na TV Koper-Capodistria (programma Italiano), kjer je komentirala vpliv vojne v Ukrajini na slovensko gospodarstvo.

Trenutno bančni depoziti na slovenskih bankah dosegajo novo rekordno vrednost. V depozitih oziroma bančnih vlogah imamo Slovenci skupno približno 26 milijarde evrov. Dodatnih približno 6 milijard evrov pa imamo še v gotovini. V prihodnjih mesecih bomo imeli nominalno višje dohodke. Številna podjetja v gospodarstvu že povišujejo plače zaposlenim, velik pritisk na rast plač je zaznati tudi v javnem sektorju, kar pomeni, da se naš življenjski standard kljub številnim podražitvam ne bo bistveno spremenil. Seveda se bo podražitev energentov, komunalnih storitev in ostalih proizvod pri gospodinjstvih nekoliko poznalo, vendar to v luči rekordnih bančnih depozitih in višjih plač za prebivalstvo ne bo usodno. Večji problem je morebitno pomanjkanje dobave plina in žit, ki se nam lahko zgodi v jesenskih časih. Vemo, da Rusija in Ukrajina spadata med največji izvoznici žit na svetu, kar ob nadaljevanju ukrajinsko-ruskega konflikta in blokiranju ključnih izvoznih pristanišč v Ukrajini, lahko povzroči lakoto v številnih državah po svetu. Na to opozarjajo tudi že številne mednarodne institucije.

Trenutno se v svetu srečujemo z dvema vrstama inflacije, ki jih med seboj ne smemo zamenjevati. Na eni strani imamo t.i. povpraševalno inflacijo, ki je posledica velike količine denarja, ki je bil natisnjen v zadnjih letih kot odgovor centralnih bank na pojav Covid-19. To vrsto inflacije je zaznati tudi v slovenskem gospodarstvu, kjer se vidi učinek povečanega povpraševanja, ki izhaja iz zadolževanja. V Sloveniji smo ne namreč v zadnjih dveh letih zadolžili za približno 6,5 milijarde. Ta denar ni šel za rast BDP, ampak pretežno preko različnih transferjev države v denarne rezerve gospodinjstev. Če zavlada optimizem, ljudje začnejo to trošiti, ponudba nikakor ne uspe slediti povpraševanju in zato se pojavi inflacija povpraševanja. Ko imamo opravka s povpraševalno inflacijo imajo centralne banke možnost, da dvignejo ključno obrestno mero, s tem se investicije zmanjšajo in gospodarstvo se ohladi. Cena, ki jo za to plačamo, je običajno kratka recesija v obliki črke V. V tem primeru se torej inflacija po kratki recesiji spet umiri.

V EU je trenutno precej bolj izrazita ponudbena inflacija, to je inflacija, ki izhaja iz ponudbe oziroma rasti cen energentov in surovin, kar se kaže kot motnje v dobavnih verigah zaradi ukrajinske vojne in »zero covid« politike s strani Kitajske. Pri ponudbeni inflaciji pa centralna banka nima mehanizmov, kako to inflacijo zajezit. Z dvigom obrestnih mer centralne banke dvignejo ceno zadolževanja, posledično pride do recesije, cenovnih šokov na strani ponudbe pa se na tak način ne znebimo. Inflacija ostane visoka, gospodarska rast upade, kar privede do pojava stagflacije. Posledica tega je, da običajno pride do velike recesije, ki ima daljše obdobje. Zaradi tega opazimo, da je zaostrovanje denarne politike s strani ECB precej bolj previdna kot pri FED-u. Ključno je torej čimprej poiskati soglasje za končanje ukrajinske vojna in na ta način preprečiti motnje v dobavnih verigah. To nas bo rešilo pred dlje trajajočo ponudbeno inflacijo.

Vabljeni k ogledu celotnega prispevka.