V petek, 30. septembra 2016, je tudi v Kopru v okviru projekta Znanost za življenje potekal vseslovenski raziskovalni dogodek leta Noč raziskovalcev 2016. In Fakulteta za management je bila zraven, predstavljali so jo prof. dr. Borut Likar, izr. prof. dr. Tonči Kuzmanić in doc. dr. Primož Šterbenc.
Namen prireditve Noč raziskovalcev, ki jo je v sodelovanju s Komisijo Evropske unije organizirala Univerza na Primorskem, je bil popularizirati znanost v širši javnosti. Skupina raziskovalcev s Fakulteta za management je v sodelovanju z zunanjimi sodelavci, med katerimi je bila tudi dr. Majda Naji iz Mednarodnega centra za ekoremediacijo, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, pripravila dogodek z naslovom Begunci/migranti – strah ali priložnost za Slovenijo? Namenjen je bil osvetlitvi akutne problematike begunstva/migrantstva, ki je v zadnjem letu in pol precej močno prisotna v javnostih vseh držav ob t. i. balkanski begunski poti, vključno s Slovenijo. Problematika zbuja veliko različnih javnih odzivov, povzročila pa je tudi krepitev ksenofobne retorike in porast popularnosti desničarskih političnih skupin.
Na dogodku je dr. Majda Naji, ki v zadnjih letih redno periodično obiskuje Sirijo in se ukvarja z različnimi vidiki begunske problematike, izvedla predavanje, na katerem je strnjeno orisala položaj v Libanonu in Siriji od leta 2011, ko poteka destruktivna vojna v Siriji. Predstavila je relevantne demografske in družbenoekonomske procese, ki potekajo v sirski družbi, pri čemer je posebno pozornost namenila položaju v prestolnici Damask. Predavanje je odlikovala tudi subtilna predstavitev sirske kulture in življenja običajnih Sircev. Ob predavanju so bile občinstvu prebrane tudi krajše zgodbe o utrinkih iz vsakdanjega življenja v Siriji, ki jih je napisala dr. Naji.
Predavanju je sledila okrogla miza o begunski problematiki, na kateri so sodelovali mag. Samir Amarin, častni generalni konzul Hašemitske kraljevine Jordanije v Sloveniji, prof. dr. Borut Likar in izr. prof. dr. Tonči Kuzmanić. Okroglo mizo je moderiral doc. dr. Primož Šterbenc. Udeleženci okrogle mize so razkrivali zgodovinska, politična, demografska in družbenoekonomska ozadja aktualnega begunskega toka, ki prihaja z Bližnjega vzhoda in iz Afrike, pri tem pa so razbili številne stereotipe, ki se v zvezi s problematiko pojavljajo v Evropi in tudi v slovenski družbi. Begunskega vprašanja se niso dotikali zgolj prek pojasnjevanja najbolj perečih (praktičnih) težav, temveč so poglobljeno razkrivali strukturne elemente, brez upoštevanja katerih ni mogoče razumeti kompleksnega pojava. Med drugim so podali nekaj predlogov za zaustavljanje nekaterih negativnih tehnološko-inovacijskih in demografskih trendov, ki so zaznavni v današnji slovenski družbi. Diskusija je tudi pokazala, da je begunci gotovo prinašajo s seboj znanje in izkušnje, ki bi jih bilo mogoče konstruktivno uporabiti v slovenski družbi. Obenem pa ima naša družba vrsto strukturnih in kulturno zgodovinskih omejitev, zaradi katerih Slovenija ne izkoristi niti potenciala svojih najboljših kadrov, ki s svojim znanjem, inovativnostjo in življenjsko energijo odhajajo v tujino. Prav to daje slutiti, da ob sedanjem načinu dela večji del slovenske družbe ne bo znal izkoristiti kaj več kot le poceni delovne sile morebitnih beguncev.
V okviru Informacijske točke Evropske unije Europe Direct Koper – Capodistria, ki je obiskovalcem nudila informacije in promocijske materiale o pomenu Evropske unije in financiranja znanosti je v EU kotičku sodeloval tudi dr. Štefan Bojnec, redni profesor za področje ekonomije in predstojnik katedre za ekonomijo na Fakulteti za management.
