Na UP Fakulteti za management je danes, 23. februarja 2023, potekal Posvet UP FM in kot velja za vsak naš posvet, je to tudi priložnost za predstavitev aktualnosti na UP in UP FM in naše skupno prijateljsko druženje, dodali pa smo tudi nekaj praktičnih vsebin, ki so koristne pri pedagoškem delu. Posvet smo sklenili z delavnico z naslovom Karierna priložnost: vstop na univerzo kot mladi raziskovalec, namenjeno študentom, ki jih zanima poklic raziskovalcev in učiteljem, ki jih zanima, kako postati mentor mlademu raziskovalcu.
Posvet smo pričeli s pozdravom rektorice Univerze na Primorskem, prof. dr. Klavdije Kutnar, poleg nje pa so se posvetu pridružili še prof. dr. Štefko Miklavič, prorektor za znanstveno-raziskovalno in razvojno delo, prof. dr. Michaël Mrissa, prorektor za internacionalizacijo, prof. dr. Rok Strašek, prorektor za ekonomiko in finance, dr. Boštjan Frelih, glavni tajnik, prof. dr. Dragan Marušič, pomočnik rektorice, Aleš Oven, pomočnik rektorice ter Viljem Tisnikar, pomočnik rektorice. Pomočnik rektorice, Aleš Oven je udeležencem posveta predstavil Evropsko Univerzo Transform4Europe, namreč Univerza na Primorskem je realizirala enega od ciljev Srednjeročne razvojne strategije 2021–2027 in postala pridružena članica Evropske Univerze Transform4Europe (T4E), ene izmed 41 evropskih univerz, ki predstavljajo inciativo Evropske komisije, njihov namen pa je povečanje privlačnosti in konkurenčnosti evropskega visokošolskega prostora v svetu. Mednarodno povezane univerze tvorijo mreže, ki bodo postale univerze prihodnosti. T4E združuje univerze iz različnih evropskih obmejnih prostorov. Skupna jim je osredotočenost na študente in sodelovanje z okolji, ki se v veliki meri preoblikujejo, transformirajo. T4E je ustanovilo sedem univerz (Saaland University, Nemčija; The University of Alicante, Španija; Estonian Academy of Arts, Estonija; The Univesrizy of Silesia, Poljska; Sofia University St. Kliment, Bolgaria; The Univesrity of Trieste, Italija; Vtautas Magnus University, Litva), ki so se združile s skupnim ciljem "spreminjati Evropo z izobraževanjem in usposabljanjem podjetnikov znanja" - podjetništvo znanja je namreč prav tisto, ki lahko z zvezo univerz, ki delujejo na poenoten način, ustvarjajo nove uspehe in odgovarjajo na potrebe današnje družbe.
Sledila je predstavitev projekta "E-laboratorij za digitalno izobraževanje (LaDiEd)" predstavikov Univerze v Mariboru, in sicer so se nam pridružili vodja projekta na UM EPF izr. prof. dr. Lidija Hauptman, izr. prof. dr. Igor Perko ter asist. Nuša Basle. Projekt se financira v okviru programa Erasmus+, ključni ukrep 2 – strateška partnerstva. Projekt traja skupaj 24 mesecev, od 1. 3. 2021. do 28. 2. 2023. V izvedbo projekta so poleg Ekonomske fakultete Univerze na Reki vključeni še trije partnerji: Univerza v Limericku s Centrom za transformativno učenje, Ekonomskoposlovna fakulteto Univerze v Mariboru in start-up Giritech iz Dublina. Namen projekta je ustvariti trajnostna partnerstva visokošolskih zavodov v EU z namenom krepitve sposobnosti uvajanja (e-)poučevanja in (e-)učenja z razvojem digitalnih pedagoških kompetenc pedagoškega osebja, iskanjem inovativnih rešitev za zagotavljanje kakovostnega in vključujočega digitalnega izobraževanja ter razvijanje in uporabljanje kakovostne digitalne vsebine ter sodobnih orodij. Z doseganjem tega cilja se bo prispevalo h krepitvi visokošolskih zavodov za zagotavljanje kakovostnega in vključujočega digitalnega izobraževanja s podporo profesorjem pri razvoju digitalnih kompetenc ter razvojem izobraževalnih sistemov in sistemov usposabljanja, ki bodo odgovorili na te izzive. Ciljna skupina so predvsem profesorji, ki potrebujejo sistematično in kakovostno podporo pri izpopolnjevanje veščin in kompetenc, ne le v zvezi z novimi tehnologijami, temveč tudi pri razvoju metodoloških pristopov, tako da bi razumeli, katere tehnologije in orodja izbrati za svoje poučevanje. S pridobivanjem znanj o novih orodjih, spretnostih in znanjih za reševanje težav in kompleksnosti, povezanih z digitalnimi veščinami, se deležnike želi usposobiti uporabljati nove tehnologije in prenašati znanja na druge deležnike. Dolgoročna korist sodelujočih fakultet je njihova prilagoditev dejanskim potrebam družbe.
Posvet smo sklenili z delavnico z naslovom Karierna priložnost: vstop na univerzo kot mladi raziskovalec. Karierna pot vsakega od nas je v grobem začrtana že z izborom smeri študija. Po končanem študiju pa se večina od nas sooči z iskanjem prve zaposlitve ter izgradnjo svoje karierne poti. Kreativno, razgibano ter kariero polno izzivov ponujajo tudi fakultete v najrazličnejših oblikah med katerimi je tudi kariera mladega raziskovalca. Kariera mladega raziskovalca je bila v zadnjem času tudi deležna številnih sprememb. O programu mladih raziskovalcev je govoril asist. Jan Frančeškin, izr. prof. dr. Suzana Laporšek pa je predstavila potrebne pogoje, ki jih mora izpolnjevati mentor mladem raziskovalcu. Delavnice so se udeležili tudi dekanja UPFM, izr. prof. dr. Tatjana Horvat ter prof. dr. Štefan Bojnec, mentor asist. Janu. Med ostalimi udeleženci dogodka so bili tudi študenti in predavatelji UP FM, ki skrbno vzpodbujajo in vodijo študente skozi raziskovalne izzive.
Mnogi študenti in mladi diplomanti si težko predstavljajo morebitne poklicne poti in možnosti, ki so jim na voljo. Da slednje nekoliko olajšamo, je mladi raziskovalec UP Fakultete za management, asist. Jan Frančeškin predstavil celoten program mladih raziskovalcev. Udeleženci delavnice so dobili pregled možnosti in zamisli o tem, kako načrtovati svojo kariero. Napotki asist. Jana so bili mišljeni kot smernice, ki študente lahko spodbudijo k razmisleku o tem, kaj najbolj ustreza njihovim sposobnostim, interesom in vrednotam.
Asist. Jan je pričel delavnico z osnovnimi informacijami in pogoji, ki so potrebni za prijavo mladega raziskovalca, nato pa poudaril, da je prva najpomembnejša odločitev izbira mentorja, ki mlademu raziskovalcu igra ključno vlogo pri dokončanju doktorata. Zgodi se, da mladi raziskovalci trčijo ob oviro, zaidejo v slepo ulico in takrat je mentor je tisti, ki jih usmeri, svetuje in vodi dalje. Poleg izpitov, ki jih je na doktorskem študijskem programu potrebno opraviti, je pisanje doktorske dispozicije naslednji velik korak, saj je težavnost pisanja doktorske disertacije odvisna od dobro postavljenih temeljev dispozicije. Slednje pa temelji na dobrem pregledu literature, ki pomaga temeljito spoznati znanstveno delo, ki že obstaja na izbrano temo. Pregled literature zajema predvsem iskanje ustreznih virov (knjige, članki, itd.), ocenjevanje verodostojnosti virov, kritično analizo in vrednotenje vsakega vira, oblikovanje povezav med njimi kot npr. teme, vzorci, konflikti ali vrzeli, da bi okrepili svoje splošno stališče. Pregled literature vsekakor ni zgolj povzetek obstoječih virov. Pregled mora imeti koherentno strukturo in argumentacijo, ki vodi do jasne utemeljitve raziskave mladega raziskovalca. Celoten postopek pisanja disertacije, od njenega nastanka do zaključka, je dolg. Najprej se pripravi dispozicija in ko je ta odobrena, je potrebno izvesti dejanske raziskave, nakar se nadaljuje s pisanjem disertacije. Disertacija je običajno sestavljena iz teoretičnega pregleda literature, metodologije raziskave, analize podatkov in zaključkov ter predlogov za nadaljnje raziskave. Na splošno se morajo mladi raziskovalci zavedati, da je lahko celoten proces, čeprav je lahko zahteven, zelo koristna izkušnja. Doktorat je nekaj, na kar bodo mladi raziskovalci ponosni do konca življenja in je pomemben mejnik ne le pri akademski karierni poti ampak ima lahko pomembno vlogo tudi na drugih poslovnih področjih. Doktorska disertacija predstavlja dokaz o sposobnosti raziskovanja, analiziranja in reševanja kompleksnih problemov na strokovnem področju. To so veščine, ki so zaželene v različnih vodstvenih in strokovnih vlogah, tako v zasebnem kot v javnem sektorju. S tem se kaže sposobnost načrtovanja in izvajanja projektov, usklajevanja z različnimi deležniki, kritičnega razmišljanja in znanstvene argumentacije - vse to so spretnosti, ki so pomembne pri vodenju projektov in ekip na različnih področjih.
V drugem delu delavnice je izr. prof. dr. Suzana Laporšek predstavila pogoje za mentorja mladem raziskovalcu, ki izhajajo iz Pravilnika o pripravi in zagovoru doktorkse disertacije na Univerz na Primorskem, veljaven od 16. 6. 2021 dalje. Omenila je tudi mentorska mesta, ki jih določajo pravila stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti na Univerzi na primorskem (2021).
Vabljeni k ogledu fotografij v galeriji.